LegiLab 4 Progress: Zakonodajno gledališče za zakonodajo po meri ljudi

Projekt LegiLab 4 Progress je bil izpeljan v okviru programa Erasmus+. Celoten projekt je trajal šestnajst mesecev (od junija 2017 do oktobra 2018) in je povezal štiri organizacije iz štirih držav (Giolli iz Italije, Active Inquiry s Škotske, Pracownia Inspiracji Społecznych s Poljske in Pekarna Magdalenske mreže Maribor iz Slovenije).

Zakonodajno gledališče je ime ene od tehnik gledališča zatiranih, ki jo je, tako kot večino drugih, razvil Augusto Boal v Braziliji med leti 1993 in 1997. Metoda je nastala v času, ko je Boal služil kot “Vereador”, se pravi mestni svetnik v Rio de Janeiru, kar pomeni, da je dobil priložnost dejansko sodelovati v procesu sprejemanja mestne zakonodaje. Ko je iskal način, kako to priložnost izkoristiti na način, da bi zakonodajno moč čim bolj izročil v roke prebivalcev mesta, se pravi ljudem, ki jih zakonodaja neposredno zadeva in jim oblikuje življenja, se je domislil tega pristopa. Gre za nadgrajeno obliko forumskega gledališča, ki že samo po sebi zahteva od gledalk_cev aktivno soudeležbo, s tem da postanejo t.i. gled-igralke_ci in tvorno posežejo v dogajanje na odru, ki predstavlja določene težave iz resničnega življenja. Gled-igralke_ci iz občinstva nato iščejo načine, kako razrešiti predstavljene težave in izboljšati položaj ljudi, ki so zatirani. Zakonodajno gledališče to obliko nadgradi z iskanjem ne zgolj praktičnih, temveč tudi zakonskih predlogov, ki bi položaj zatiranih lahko izboljšali na sistemski ravni, se pravi s spreminjanjem in prilagajanjem zakonodaje potrebam resničnih ljudi.

Na prejšnjih izdajah projekta LegiLAB smo člani_ce štirih organizacij skupaj raziskovale_i in razvijale_i tehniko zakonodajnega gledališča. Tokrat pa smo se odločile_i pridobljena znanja in veščine uporabiti vsak_a v svojem lokalnem okolju. Vsaka od organizacij je zato v svoji državi in v lokalnem okolju razvijala svojo obliko zakonodajnega gledališča, s čimer je implementirala tehniko v praksi. Tako so nastali štirje projekti, in sicer: River management project v Italiji, (Skoraj) Tihi svet na Poljskem, The Housing Project na Škotskem in pa Status quo na trgu dela v Sloveniji.

Vsi projekti so podrobneje predstavljeni v dokumentarnem filmu LegiLAB – poskusi v zakonodajnem gledališču, ki si ga lahko ogledate TUKAJ in v spletnem zborniku z naslovom Onkraj uprizarjanja: Izkušnje z zakonodajnim gledališčem, ki ga v večih jezikih najdete na spodnjih povezavah:

– Onkraj Uprizarjanja (SI),

– Beyond Performance (EN),

– Oltre la Performance (IT),

– Więcej niż teatr (PL).

Film predstavlja samo tehniko zakonodajnega gledališča in pa dokumentira, kako se je vsaka od organizacij lotila svojega zakonodajnega projekta. Zbornik pa ponuja globlji vpogled in razmišljanja o tej tehniki, v njem smo zbrali strokovne prispevke o zakonodajnem gledališču in gledališču zatiranih, primere dobrih praks s tega področja ter razmišljanja o politični participaciji mladih v Evropi. S primerjalno analizo stanja politične participacije mladih v državah sodelujočih organizacij smo dobili tudi vpogled v to, kakšne so oblike družbenega delovanja mladih v posameznih državah ter tako omogočili prenos dobrih praks tudi drugam.

Glavni motiv snovanja projekta LegiLab 4 Progress je bilo stanje politične angažiranosti (predvsem mladih) v Evropi in njihov interes ter način komuniciranja z odločevalkami_ci. Rdeča nit projekta je bila diskusija o tem, kakšne so dandanes možnosti za mlade pri vzpostavljanju politične participacije v primerjavi s časom, ko je nastala tehnika zakonodajnega gledališča. Glede na vse bolj očitne pomanjkljivosti predstavniške demokracije v Evropi in drugod po svetu in na vse več opozoril o demokratičnem deficitu ter naraščajočem prepadu med politiko in ljudstvom, se množijo pobude za iskanje alternativnih načinov participacije in sprejemanja demokratičnih odločitev. Eden od teh načinov je tudi zakonodajno gledališče, ki udeleženkam_cem ponuja možnost, da se poglobljeno seznanijo s problematiko, ki zadeva njih same v njihovem lokalnem okolju (bodisi na državni ali lokalni ravni zakonodaje) in nato tvorno sodelujejo pri iskanju drugačnih rešitev in zakonskih sprememb, s katerimi lahko izboljšajo zatečeni položaj. Tako se moč odločanja vrača v roke širše populacije, ne zgolj peščice političnih akterk_jev in odločevalk_cev.